Kaj so vidne funkcije?

Izraz vidne funkcije opisuje, kako dobro deluje oko in vidni sistem, oziroma opisuje morebitno prisotnost okvar na vidni poti. Na Centru IRIS vidne funkcije preverimo po področjih, ki zajemajo:

  • ostrino vida na daljavo,
  • ostrino vida na bližino,
  • kontrastno občutljivost,
  • barvni vid,
  • globinski vid,
  • okulomotoriko (gibanje očesnih zrkel),
  • širino vidnega polja,
  • položaj oči in fiksacijo,
  • odkrivanje strabizma (škiljenja).

Za odkrivanje vidnih funkcij uporabljamo klinične standardizirane metode ocenjevanja. Rezultati meritev so izraženi v številčnih vrednostih.

  • Poleg ocenjevanja vizualnih funkcij, ocenjujemo tudi znake cerebralne/kortikalne okvare vida.

Kaj to pomeni za starše in učitelje (ali vzgojitelje)?

Številčne vrednosti, ki jih dobimo na oceni, ne dajejo veliko praktičnih informacij staršem in učiteljem slabovidnega otroka, saj podobne informacije dobijo tudi pri očesnem zdravniku.
Zato na Centru IRIS preverimo še vidno funkcioniranje otroka, kar predstavlja nadaljevanje klinične diagnostike. Osredotočamo se na posameznikovo učinkovito rabo vida in preko vida pridobljenih informacij. Ta sposobnost močno vpliva na kakovost njegovega življenja na vseh življenjskih področjih, ki jih grobo delimo na štiri področja:

  • komunikacija in interakcija,
  • delo na bližino,
  • vsakodnevne spretnosti in skrb zase in
  • orientacija in mobilnost oziroma kako posameznik uporablja svoj vid pri reševanju različnih vidnih nalogah v vsakodnevnem življenju.

Povezovanje medicinske in pedagoške stroke?

Očesne motorične funkcije imajo pomembnejšo vlogo od tiste, ki se jim pogosto pripisuje. Rezultate, ki jih dobimo s kliničnimi standardiziranimi testi moramo znati povezati na vsa področja, ki so pomembna za otroka in njegovo rabo vida v vsakodnevnem življenju.

Zakaj je pomembno, da znamo povezati »medicinske številke« s pedagoško stroko?

Vidne funkcije tiflopedagoška stroka opisuje v kontekstu posledic, ki jih prinese okvara vidne funkcije pri funkcioniranju posameznika. Zato imamo za vsako področje ocene vidnih funkcij veliko informacij, ki ji lahko uporabimo pri prilagajanju didaktičnih sredstev, otrokove okolice in morebitnih pripomočkov, ki jih svetujemo otroku. Vse te informacije bodo otroku olajšale vsakodnevne aktivnosti in funkcioniranje v šolskem in domačem okolju.

Ostrina vida na daljavo – na kateri razdalji posameznik opazi in prepozna obris človeškega telesa, človeški obraz in obrazno mimiko, geste ali statični objekt določene velikosti ter na kateri razdalji jasno vidi enake vizualne vzorce ali vidi na šolsko tablo.

Ostrina vida na bližino – katera velikost črk črnega tiska je potrebna za učinkovito branje, ali lahko bere npr. časopisni tisk, katera optična ali elektronska povečala potrebuje pri bližinskem delu in branju ipd.

Barvni vid – če ima otrok okvaro barvnega vida je zelo pomembno napisati priporočila vzgojiteljem in učiteljem. Lahko se zgodi, da je učenec z barvno slepoto opredeljen kot otrok z znižanimi kognitivnimi sposobnostmi, kar lahko povzroči frustracije in psihične težave otroka. Z ustreznimi prilagoditvami otrokovega okolja in didaktičnega materiala otroku omogočamo normalen razvoj.

Kontrastna občutljivost – opisuje sposobnost razlikovanja kontrastnih prehodov v različnih svetlobnih pogojih, prepoznavanje obrazne mimike in gest, ki so pomembne v socialni komunikaciji, sposobnost prepoznavanja različnega kontrastnega slikovnega gradiva, grafov in drugih prikazov.

Globinski vid (stereovid) –  je sposobnost ocene globine oziroma trodimenzionalna zaznava sveta. Za globinski vid mora dražljaj pasti na isto mesto v obeh foveah (center jasnega vida). Slabovidni otroci oziroma otroci s strabizmom pogosto nimajo globinskega vida zato, napišemo morebitne prilagoditve pri orientaciji v šoli, domu in neznanih prostorih oziroma situacijah v katerih mora biti otrok previden.

Širina vidnega polja – je pomembna pri gibanju in orientaciji v prostoru. Otroci, ki imajo zoženo vidno polje lahko imajo težave z lokalizacijo objektov v prostoru, z zaznavanjem ovir na poti, težave na področju dojemanja in razumevanja prostorskih odnosov, težave z ravnotežjem, omejitev pri vožnji, ipd.

Okulomotorika – preverjamo pogled v vseh 9 položajih. Pomembna je pri odkrivanju morebitnega škiljenja in svetovanja glede uvajanja morebitnih vaj.

Sakade – so hitri gibi od ene točke fiksacije do druge. Te gibe najpogosteje uporabljamo pri branju. Vendar pa sakade uporabljamo ves čas, nezavedno npr. za pregledovanje razmerja delov s celoto kot je pregled obraza, nove igrače ali zajemanje podrobnosti novega okolja.

Odkrivanje strabizma (škiljenja) –  s pravočasnim odkrivanjem strabizma oziroma vrste strabizma lahko preprečimo nastajanje slabovidnosti. Na Centru IRIS izvajamo vaje vida, ki lahko pomagajo pri zmanjševanju škilnega kota in posledično slabovidnosti.

Odkrivanje okvare kortikalne/cerebralne vida (CVI) – Veliko otrok s poškodbo možganov ima lahko okvaro funkcionalnega vida, v kakšni meri pa je odvisno predvsem od tega ali je okvaro povzročila periferna ali centralna poškodba vidnega sistema oziroma kombinacija obeh. Okvara je lahko omejena na specifične naloge (npr. prepoznavanje obrazov), lahko pa celo povzroči splošno vidno agnozijo, obenem pa lahko takšna oseba s težavo integrira informacije iz različnih senzornih modalitet. Za splošno obravnavo in rehabilitacijo oseb s poškodbo možganov so podatki o funkcionalnem vidu bistvenega pomena, saj tako lažje razumemo spreminjajoče se (ne)odzivanje in interveniramo z ustreznim izborom dražljajev.

Preden otrok pride na oceno vizualnega funkcioniranja na Center IRIS je potrebno opraviti pregled pri očesnem zdravniku in nevrologu in s sabo prinese izvide. Izvid očesnega zdravnika je tiflopedagogu potreben zaradi diagnoze in prognoze otrokove bolezni. Pri nekaterih očesnih boleznih je že vnaprej znan tok bolezni, ki je tiflopedagogu dragocena informacija pri priporočilu za usmerjanje v določen vzgojno izobraževalni program ter uvod v morebitno pripravo za novo metodo dela s slabovidnim učencem.

Nevrološki izvid pomaga tiflopedagogu pri odkrivanju okvare kortikalne/cerebralne vidne funkcije.  

Po pregledu oziroma oceni vizualnega funkcioniranja starši dobijo poročilo s predlogom prilagoditev za šolo, okolico in dom ter priporočilo za morebitno tiflopedagoško dodatno strokovno pomoč s predlogom obsega ur.

Pregled ozirom ocena vizualnega funkcioniranja na Centru IRIS traja od 60 do 90 minut odvisno od starosti oziroma sodelovanja otroka.

Ocenjevanje je prilagojeno posameznemu otroku, njegovi starosti in intelektualnim sposobnostim, zato se na oceno lahko naroči otroke od rojstva naprej.

Kontakt:

Jelena Žagar, univ. dipl. defekto-tiflologinja
telefon: 051 270 025 ali (01) 2442-750
e-pošta: jelena.zagar@center-iris.si

(Skupno 1.235 obiskov, današnjih obiskov 1)